Stres nekateri imenujejo kar »epidemija 21. stoletja«. Najlažji način za premagovanje tega pa je enostaven – smeh.
Smeh dobro deluje na prav vse aspekte bivanja, koristi tako mentalnemu kot čustvenemu zdravju. Manjša raven stresa dokazano krepi sposobnost učinkovitega reševanja problemov. V raziskavi, ki je potekala leta 2009, so namreč primerjali učinkovitost ljudi, ki so prej gledali smešen video posnetek z učinkovitostjo tistih, ki so gledali posnetek, ki je v njih vzbujal tesnoben občutek. Prinaša tudi socialne koristi, in sicer boljšo komunikacijo, zbližuje ljudi, pripomore k sodelovanju in empatiji. Povezuje ljudi vseh starosti, ras in prepričanj.
Smeh prinaša koristi podobne aerobni aktivnosti
Ste se kdaj tako smejali, da vas je od tega bolel trebuh? Smeh bi lahko opredelili celo za srčno-žilno vajo – ima sicer precej majhen tovrstni učinek, a rahlo zbudi delovanje notranjih organov, kar je še posebej dobrodošlo za tiste, ki veliko presedite, starejše in vse, ki so priklenjeni na posteljo ali voziček.
Pomanjkanje fizične aktivnosti naj bi povzročilo kar 10 odstotkov vseh prezgodnjih smrti po svetu – približno toliko kot kajenje. Srce med smehom črpa več krvi in pljuča sprejemajo več kisika. Misli postanejo bolj pozitivne in mi ustvarjalnejši, kar ni le kratkoročna zmaga, temveč tudi pomembna preventiva pred mnogimi boleznimi, kakršna je na primer demenca. Kar pa naj nikakor ne bo razlog, da zaradi gledanja humoristične serije preskočite trening – raje si privoščite oboje.
Kako lahko pozitivno energijo prenesete tudi v delo?
Pozitivno mišljenje in sproščeno vzdušje v poslovnih ekipah sta zelo dobrodošla, saj koristita tako počutju kot produktivnosti.
Tu je še nekaj idej, kako se lahko sprostite:
Začnite z meditacijo
Prakticiranje meditacije koristi osredotočenosti, boljša spomin in zmožnost omejevanja motenj. Nekateri z njo začnejo dan, drugim predstavlja premor sredi dneva, spet tretji si vzamejo nekaj minut za mirno meditacijo pred spanjem.
Jutra naj bodo mirna
Poskusite imeti čim mirnejša jutra, tudi če to pomeni, da vstanete nekaj minut prej. Dan, ki ni začet v naglici in stresu, bo lepši in bolj produktiven. Med jutranjim čajem ali kavo si lahko naredite seznam opravkov, ki bodo sledili v dnevu, ki je pred vami.
Določite prioritete
Ko prvič pregledate elektronsko pošto in telefonske klice, na katere se morate odzvati, določite, kateri potrebujejo takojšen odziv. Prav nič ni narobe, če ostale prihranite za kasneje. Najprej zaključite tiste naloge, ki so časovno pogojene in pomembnejše. V prvi polovici delovnega dne smo ljudje namreč občutno bolj produktivni. Tako boste imeli čez dan dober občutek zaradi uspešno zaključenih nalog.
Nasmehnite se
Pa ne le zaradi šal. Bodite prijazni, hvaležni, nasmejani … Kar da človek od sebe, se mu namreč rado tudi vrača.